Znanost. Družbene funkcije znanosti

Človekova dejavnost za razvijanje in sistematizacijo znanja se imenuje znanost in jo je mogoče obravnavati le v primeru skrbno preverjenega in utemeljenega znanja.

Ta vrsta človeške dejavnosti je namenjena preučevanju in razumevanju različnih zakonov, vključno z zakonom o bitju, ki vključujejo zakone razmišljanja, družbo, naravo. Znanost je zbirka disciplinskega znanja in socialne institucije.

Znanost se začne s preučevanjem dejstev, dogodkov, pojavov, njihovih vzorcev, fiksiranja preverljivih izjav.

Znanost vključuje proces pridobivanja absolutno novega znanja o temi (pojav, dogodek) in sistematizacijo tega znanja. Prav tako se znanost opira na socialno institucijo in je posebna sfera kulture, ki zagotavlja vmesnik z drugimi oblikami družbene zavesti.

Naloge vsake znanosti, vključno s funkcijami političnih znanosti, vključujejo namenske dejavnosti pri izdelavi povsem novega, temeljito preizkušenega in osnovnega znanja. Znanje, pridobljeno z znanstvenimi sredstvi, se razlikuje od vsakdanje (ali neznanstvene oblike znanja) natančno s prisotnostjo posebnih metod, sredstev in kategorij znanja.

Sodobna znanost, ki sodeluje z drugimi področji človeškega življenja, izvaja določene funkcije. Družbene funkcije znanosti so naslednje:

- kulturne in filozofske družbene funkcije znanosti so nastale med krizo fevdalizma in se razvile na stopnji nastanka buržoaznih odnosov, ki so se kasneje razvili v kapitalistične. V tem obdobju razvoja družbenih odnosov je bila funkcija znanosti razkrita na področju svetovnega pogleda, na areni boja med znanostjo in teologijo.

- V srednjem veku so bile družbene funkcije znanosti sestavljene iz oblikovanja neposrednih produktivnih sil, ko je teologija poskušala osvojiti mesto najvišje avtoritete in v komaj znanih znanostih so se pojavljali problemi »zemeljskega«, zasebnega, karakternega.

- znanost kot socialna sila se vedno bolj uporablja za reševanje problemov na različnih področjih družbenega razvoja. Na primer, zahvaljujoč odkritju Kopernika je znanost dobila pravico do monopolizacije oblikovanja svetovnega nazora, ki ga je izzvala iz teologije. To je eden od živih primerov, kako so socialne funkcije znanosti s svojim prodorom v področje človeške dejavnosti pokazale prve znake infuzije v družbeno sfero.

Družbene funkcije znanosti se nenehno spreminjajo, zgodovinsko se razvijajo v skladu z znanostjo. To je razvoj družbenih funkcij, ki predstavljajo enega od osnovnih vidikov katere koli znanosti.

Predmet "filozofija znanosti" je dokaj mlada disciplina filozofskega znanja, ki se trenutno zaradi svojega hitrega razvoja znanstvenega in tehnološkega napredka doživlja.

Predmet in funkcije filozofije znanosti predstavljajo različni koncepti. Za filozofijo je mogoče upoštevati splošne zakone človeške dejavnosti pri pridobivanju znanstvenih spoznanj. Ta proces se proučuje v nenehnem zgodovinskem razvoju. Filozofija znanosti označuje temeljne probleme drugačne narave: tehnične, naravne, družbene in humanitarne, pa tudi v filozofiji.

Za vsako znanost je pomembno dejstvo pravilnosti, saj razkrita pravilnost omogoča napovedovanje in razlago pojavov na različnih področjih življenja. Vsaka znanost, povezana s kontinuiteto od vsakdanjega vedenja do znanosti, od zdravega do kritičnega ali racionalnega razmišljanja, saj znanstveno razmišljanje lahko nastane le na podlagi predpostavk, zgrajenih v skladu z zdravim razumom.