Pravila branja francoščina za lutke

Pravila branja francoščina se zdijo zelo zapletena. Kup soglasnikov in samoglasnikov, od katerih polovica ni berljiva, obilo čudnih zvokov, nekaj pomišljajev in palic nad vsako samoglasno pismo (diakritične oznake). Ampak tukaj je nekaj dejstev, ki vam omogočajo, da te težave obravnavate drugače.

To je bil francoski jezik, ki je plemstvo cesarske Rusije izbral kot obvezno za katero koli izobraženo osebo. Razlogi niso bili le politični. V tem jeziku lahko izrazite najbolj "moderne" misli. To ni šala, in vsi so prepričani o tem, da začnete brati knjige pisateljev te države v izvirniku. Francoski jezik je logičen, eleganten in globok. Ni presenetljivo, da so mnogi misleci in filozofi govorili in zapisali o njem.

Če poznate pravila branja v francoščini, v 99% primerov lahko berete neznano besedo brez ene napake. To ni mogoče govoriti o angleščini. V primerjavi s Francozi je poln izjem.

Najbolj preprosta pravila za branje v francoščini

Navedimo, kaj je nujno treba vedeti za začetek in kaj bo brez strahu napredovalo.

1. Stres vedno (brez izjeme) pade na zadnji zlog. Skupaj z ujemanjem, s samoglasniki, to predstavlja edinstveno melodijo govora. Črke -s (kot v dans, tapis), -t (kot pri enseignement, parlant), -d (kot v drugem, phard), -z (kot pri assez), -x (kot v aux), -p Kot pri astap), -g na koncu besed ni berljiva. Tudi kombinacije teh črk niso izgovorjene. Črka r se ne bere na koncu besed, v kombinaciji -er. Na primer, parler.

2. črka "e" zasluži ločen opis. Bodite pozorni na to, kje stoji: v zaprtem ali odprtem zlogu, pod napetostjo ali ne, ali je na koncu besede. Seveda, pravila branja francoskega jezika, ko pridete do izgovorjave samoglasnikov, bo res trajalo dolgo, da se zapomni. Za začetek je vredno učenja, da če je poudarjeno in zlog zaprt, se ga bere blizu ruskega "e". Če je zlog odprt, potem pismo pridobi zabavno mehkobo in se bere podobno ruski "e", kot v besedo med, le nekoliko drugače - globlje. Na primer, damo široko uporabljeno besedo viewer (watch). V njej sta dve črki "e", ki se berejo na različne načine - po vsem odprtem prvem zlogu je zadnja zaprta.

3. V nobenem primeru je črka h berljiva, njegova naloga je razdeliti samoglasnike. V drugih primerih je preprosto napisana. Toda kombinacija ch se glasi kot "sh" (v angleščini se izgovara "h"). Na primer, priložnost, chacal. Druge priljubljene kombinacije samoglasnikov: ph - zvok "f", th - zvok "t". Na primer, phare je svetilnik, tioreme je izrek.

4. Nosni samoglasniki so sol in vrhunec francoskega jezika. Zagotavljajo značilen in neponovljiv zvok tega govora. Z nenavadnim se morda zdijo precej zapleteni. Vendar pa njihova zvočnost seveda kompenzira vse težave. Izražajo se v nosu, kot če se približujejo nazalnemu "n", vendar ne prehajajo vanj. Samoglasniki postanejo nosi pred črkami n in m. Obstajata štiri taki samoglasniki: i, a, o, u. Te črke niso nikoli nosne, preden se podvojijo nn in mm ali pred drugimi samoglasniki.

5. Črka "c" se obnaša tako težko kot v angleščini. Praviloma se glasi kot "k". Toda pred besedami -e, -i, -y, se glasi kot "c". Ampak, če ima "rep", se vedno bere kot "c". Na primer, comme ça (com) - tako.

To ni vse za branje francoskega jezika. To niti ni vse njegove glavne določbe. Ampak ne poskušajte vzeti francoskega z nevihto. Preberite pravila za branje v majhnih delih. Glavna težava za večino študentov ni v samih pravilih, ampak v dejstvu, da nepravilno odmerjajo informacije. Recimo, da je izgovor črke "e" bolje posvetiti eno lekarno v celoti, ne da bi ga motili drugi zvoki. Če preučujete pravila za branje francoskega jezika v razsutem stanju, tvegate, da bi prišli do zaključka, do katerega ni prišel eden študent: "je preveč zapleteno."