Litovska priimka: izobraževanje, poreklo, poreklo

Na svetu je veliko narodnosti, vsaka od njih pa ima svoje značilnosti: videz, mentaliteto in način življenja. To velja za vse vidike, vključno s dednim generičnim imenom. Po zaslišanju določenega priimka lahko že poveste, katera državljanstva pripada tej osebi in kakšni kulturi je. V tem članku bomo natančneje govorili o litovskih priimkih in razmislili o njihovem izvoru.

Kako se je vse začelo?

Moderna litovska priimka sta razdeljeni v dve skupini: tisti, ki so bili ustanovljeni neposredno na ozemlju Litve, pa tudi drugi, ki so nastali izven države, vendar so sčasoma prodrli v litovski jezik. Do 15. stoletja ta narod ni imela priimka kot takega, vsi so se imenovali le po imenu. Stanje se je spremenilo, ko je takrat krščanstvo prišlo na ozemlje baltske države.

V srednjem veku se je aktivno začela izvajati cerkvena politika, kar je vplivalo tudi na starodavno Litvo. V zvezi s tem je bil začetek uvajanja krščanskih imen, saj so bili litovski dejansko poganski. Kot rezultat, so litovci izumili imena zase, da bi njihova identiteta ne izgubila svoje identitete, v katero so njihova starodavna imena postala čas. Sprva so se pojavljali le med predstavniki bogatih družin, in na kmečko isto sredo so prišli veliko kasneje.

Kako so se pojavila imena?

Od 16. stoletja je v Litvi nastal cerkveni slovanski jezik, vendar se je uporaba latinskega jezika začela zmanjševati. V 18. stoletju so po splošnem popisu in vaščani imeli tudi imena, ki so se otrokom začeli dati po imenu očeta, zato je to generično ime še naprej prešlo iz roda v rod. Priimku so dodali pripono "-ovich", "-evych".

Na primer, v Rusiji je bila priponka "- ich" dana le tistim, ki so bili blizu cesarja in kraljeve družine, toda v Litvi so jo pripisovali vsem. Litovskem plemstvu ni bilo všeč to sondiranje priimkov: v tem so videli vpliv Rusije, zato so sčasoma začele aktivno spreminjati to pripono na tisto, ki so jo uporabljali Poljaki in "-skys". Mimogrede, ta predpona priimku so uporabljali vzhodni Slovani, razlika pa je bila, da so se Poljaki istočasno sklicevali na krajevna imena. Recimo, da je Pole živel v vasi Volia in njegovo ime je zaradi tega Volsky. Vendar je opaziti, da imajo številna litovska priimka slovanske pripone in korenine.

Pomen

Do sedaj je litovski jezik skoraj nespremenjen, zato ni težko razumeti, kaj pomeni to ime. Vendar to ni vedno mogoče, v nekaterih primerih pa obstajajo določene težave. Kaj pomenijo litovska priimka? Na primer, Leitis pomeni, da je prednik, ki je svoje ime dal družini, nekoč na službi Leitha, to je, da je služil pri velikem vojvodi, Vilkas v prevodu zveni kot "volk" s priimkom Pilsudski - ki je nekoč živel na območju Pilsudy. Gintautas pomeni "zaščito ljudi".

Stara litovska osebna imena so imela dva temelja in praviloma v prevodu označevala kakršnekoli lastnosti neke osebe ali besede, ki imajo globok pomen. Najbolj priljubljeni so bili ljudje, kot so napeti ljudje, mine - misli, kant - pacient, gile - oprosti, pitchfork - upanje.

Najbolj priljubljena litovska priimka (moški)

Angleška Wikipedija vsebuje seznam najbolj priljubljenih litovskih priimkov. Tukaj je izvirna različica in njen prevod v ruščino. Kazlauskas - Kozlovsky, Petrauskas - Petrovsky, Jankauskas - Jankowski, Stankevičius - Stankevich, Vasiliauskas - Vasilevsky, Žukauskas - Žukovsky, Butkevičus - Butkevič, Paulauskas - Pavlovskiy, Kavaliauskas - Kowalewski.

Takšne lepe litovske priimke lahko opazite tudi kot Astrauskas, Blyudzhus, Rudzitis, Simonaityte, Vaitonis, Mazeika, Kindzulis. Kot vidite, pogosto se imena končajo v -s.

Prvotna litovska priimka

In kaj pomenijo priimki s končnicami "-itis", "-enas"? Na primer, kot so Deimantas, Budris, Petkevicius. Pojavile so se v skladu z naslednjo shemo: v času velikega popisa je bilo ime otrok pod imenom njihovega očeta. Vitasov sin je na primer postal Vitenas. Vendar je treba opozoriti, da so litovci taka imena uporabljali samo v pogovornem govoru. Uradno so v dokumentih zabeležili slovansko meritev.

Čisto litovski konci priimkov so torej: -Aitis (Adomaitis), -is (alis), -as (Aidintas), prav tako pa lahko tudi konec-a (Radvila).

V takih koncih, kot so -uskas, -evice, -inisk, ki v ruskem prevodu zveni kot -ovič, -evice, -sky, -evski, -ski, sledi vpliv slovanske kulture in niso več matični litovski.

Ženska priimka: pravila izobraževanja

Če menimo, da sodobna ženska litovska priimka, potem so od moškega precej razlikovali. Imajo priponke -ut-, -it- in -yout-, oče priimek je prikazan v korenu, pogosto pa je tudi konec e-. Na primer, moška različica priimka Butkus v ženski že zveni kot Butkute, Orbakas se spremeni v Orbakayte.

Imena poročenih žensk se že nekoliko razlikujejo od tistih, ki so na voljo njenemu možu. Mož bo priimek Varnas in njegova žena - Vernene. Tako vidimo, da dodamo pripono-en ali v nekaterih primerih -suben, -jewen, pa tudi konec -e. Treba je opozoriti, da pravila o oblikovanju ženske različice priimka veljajo le v Litvi. Če družina živi v Rusiji, se bo za oba zakonca zdela enaka. Toda, če je deklica svobodna, se bo na njenem ozemlju zvenela, kot da bi živela v Litvi. Kot vidite, obstaja veliko odtenkov, ki jih morate razumeti le.

Ali se imena prepogneta?

V litovskem jeziku je razvit sistem odpovedi primerov. Pogosto litovsko priimek diplomiranja ima črko -s, vendar tukaj obstajajo dve možnosti: bodisi to pismo je njegov sestavni del ali pa preprosto opozarja na nominacijski primer. To je, v drugih primerih z deklinacijo, ta zelo črka-c izgine. Na primer, ime Landsbergis v genitivnem jeziku že zveni kot Landsberg. Veliko Latvijcev pripiše to pismo ruskim priimkom, na primer "Lenin" v svojem jeziku zveni kot Lenins, kot zahtevajo slovnice. Ženska priimka, kot moški. V latvijskem jeziku vsi upadajo. Ampak, če se uporablja v ruskem prevodu, potem obstaja še eno pravilo: za ženske - ne poklanjajte in za moške - nasprotno.

Ponudbe v razliki

Razmislite o primeru priljubljenih imen, saj bodo zvok v dveh različicah: moški in ženski, zato se isto generično ime para zveni drugače.

Kazlauskas - Kazlauskienė, Petrauskas - Petrauskene, Jankauskas - Jankauskiene, Stankevičius - Stankevičienė, Vasiliauskas - Vasiliauskienė, Žukauskas - Žukauskiene, Butkusen - Butkienė, Palauskas - Palauskienė, Urbonas - Urboniene, Kavaliauskas - Kavaliauskienė.

V tem članku smo ugotovili, kaj pomenijo imena, in tudi razumeli zgodovino njihovega izvora in kako se zgodi deklinacija litovskih priimkov. V sebi hranijo bogastvo enega od baltskih jezikov, ki je znan po tem, kar je v naših dneh preživelo v nespremenjeni obliki.